Pri tej vaji udeleženci sodelujejo v parih in vodijo drug drugega skozi prostor, pri čemer en udeleženec sledi roki drugega udeleženca. Za to aktivnost so potrebni zaupanje, pozornost in neverbalna komunikacija, saj si sodelujoči skupaj prizadevajo za varno premikanje po prostoru.

primerno za vse

2 ali več udeležencev, 1 moderator

1 velika soba, več sob ali na prostem

30–45 minut

niso potrebne

urjenje pozornosti. spreminjanje vzorcev vedenja. aktiviranje telesa. uporaba položaja vodje in sledilcev za pogovor o tem, kako v določeni zgodbi oziroma družbenem kontekstu delujejo razmerja moči.

1. korak:
Razdelite celotno skupino v pare – ali pa dovolite udeležencem, da se razdelijo sami. Vsak par se odloči, kdo bo igralec A in kdo igralec B.

2. korak:
Člana posamezne skupine naj se med seboj pozanimata o kakršnih koli fizičnih potrebah oziroma omejitvah, ki jih morda imata ta dan (npr. »Težko mi je sedati in vstajati s tal.«). Določite prostorske parametre, da bodo sodelujoči vedeli, kam se lahko premikajo v okviru aktivnosti, da bodo njihovi partnerji varni.

3. korak:
Prosite igralca A, naj drži dlan svoje roke približno petnajst centimetrov od obraza igralca B. Prosite igralca B, naj si predstavlja, da ga je partnerjeva roka hipnotizirala in da ji mora slediti, kamor koli gre, pri čemer naj vseskozi ohranja enako razdaljo med svojim obrazom in dlanjo. Ko se igralec A premika po sobi, mu igralec B sledi.

4. korak:
Po določenem času naj igralca zamenjata vlogi in naj vodi igralec B.

5. korak:
Razmislek: Kako so se udeleženci počutili ob sodelovanju v aktivnosti?
Katera vloga jim je bila ljubša – voditi ali biti voden? Zakaj?
Kako je ta aktivnost povezana z zaupanjem? Z močjo?
Kako je to povezano z našim širšim namenom aktivnosti?

Dobro je, da se udeleženci na začetku vodenja svojih partnerjev premikajo počasi. Poudarite, naj pri premikanju po prostoru pazijo na varnost svojih partnerjev. Ko se udeleženci navadijo aktivnosti, jih spodbudite, naj poiščejo nove načine premikanja po prostoru, ki bodo njihovim partnerjem predstavljali izziv.

Preden se aktivnost začne, poudarite, da to ni tekmovanje, temveč sodelovalna aktivnost. Bistvo ni v tem, da partnerjem dajemo nemogoče naloge. To je še posebej pomembno, če so udeleženci otroci.