Ta metodologija združuje več tehnik iz gledališča zatiranih, pa tudi iz uličnega gledališča. Kombinira teambuilding in skupinsko dinamiko z improvizacijo in gledališčem slik ter celo s koreografiranim gibanjem.

mlajši udeleženci ali odrasli

Minimalno število udeležencev: 7
Maksimalno število udeležencev: 20
Število moderatorjev: 1–2

velik odprt prostor ali večja soba

udobna oblačila

Cilj je spodbuditi udeležence k skupinskemu delu, saj se lahko tako počutijo bolj varne in se lažje izražajo. Naučijo se tudi pripravljenosti prevzeti vlogo vodje ali podpornika, ko skupina to potrebuje. Metodologija s pomočjo improvizacije na mehak način predstavi temo političnih zahtev in tako pripravi udeležence k temu, da jih začnejo postavljati in izražati.

1. korak:
Skupinska pošast
Udeleženci naj stopijo v gručo – v skupini naj se postavijo precej blizu skupaj. Eden izmed njih je spredaj – ta naj se začne gibati in delti kretnje, na primer mahati z roko. Ostali člani skupine posnemajo to gibanje. Skupina se tako začne premikati po prostoru. Med gibanjem lahko kdorkoli iz skupine stopi v ospredje in prevzame vodenje ter začne z drugačnim gibanjem. Ostali v skupini vedno sledijo trenutnemu vodji.

2. korak:
Glas
Udeleženci nadaljujejo z gibanjem in kretnjami, dodajo pa še glasove. Vodja začne spuščati glasove – lahko izgovarja besede oziroma govori, lahko pa glasove kar tako. Preostanek skupine ponovno sledi trenutnemu vodji. Vodje se spreminjajo na enak način kot prej.

3. korak:
Hočem!
Udeležencem naročite, da mora odslej vsak vodja jasno in artikulirano izraziti zahtevo, tako da reče »hočem (zahtevam)«. Celotna skupina ponovi: »Ja, hočemo (zahtevamo).« Primer: Vodja: »Hočem spati!« Skupina: »Ja, hočemo spati!« Nato začne vodja delati to, kar zahtevajo, skupina pa ga še naprej posnema. Ko kdo (kdor koli) iz skupine meni, da je bilo dovolj te aktivnosti, lahko prevzame vlogo vodje, tako da izreče drugo zahtevo, in skupina nadaljuje z novo aktivnostjo, tako kot prej. V tej fazi lahko kohezija skupine začne razpadati – ni jim treba več natančno posnemati vodje. Na primer: eden izmed članov skupine se lahko uleže na tla in spi, drugi pa lahko spi stoje.

4. korak:
Politične zahteve
Udeležencem naročite, naj nadaljujejo s prejšnjo aktivnostjo, le da morajo biti odslej zahteve politične. Na primer: Vodja: »Zahtevam podnebno pravičnost!« Skupina: »Ja, zahtevamo podnebno pravičnost!« Tudi če izražene zahteve postajajo bolj abstraktne, udeležence spodbujajte, naj pri izražanju teh zahtev (na primer podnebne pravičnosti) uporabijo domišljijo, npr. s telesom, gibanjem in glasom.

5. korak:
Zamrznjene slike
Udeleženci nadaljujejo dosedanjo aktivnost. Naročite jim, naj med izvajanjem aktivnosti poslušajo moderatorja, kdaj bo zaploskal. Ko zaslišijo plosk, naj se ustavijo v svojem gibanju ter naredijo skupinsko sliko o svojih političnih zahtevah ter ostanejo »zamrznjeni« za približno 5 sekund. Nato moderator ponovno zaploska in udeleženci nadaljujejo z dotedanjo aktivnostjo.

6. korak:
Dodajanje glasbe in pesmi
Zdaj lahko 5. korak povežemo še z glasbo in družbeno angažiranimi pesmimi. Udeleženci se dogovorijo za določeno glasbeno spremljavo in/ali pesmi, ki ustrezajo političnim zahtevam. Nato aktivnost iz 5. koraka razvijejo na bolj urejen način, tako združijo vse elemente in celotna aktivnost postane t. i. flash mob: »koreografirano« skupinsko gibanje, prepleteno z zamrznjenimi slikami ter kombinirano s pesmimi in/ali glasbo.

Moderator spodbuja vse člane, da prevzamejo vlogo vodje, obenem pa opozarja potencialno preveč odločne vodje, naj dajo prostor tudi manj odločnim udeležencem. Prepričajte se, da skupina razume in izvede vsak korak, preden preide na naslednjega.

To je napredna metoda, zato je ne smete uporabiti prezgodaj med usposabljanjem oz. delavnico. Poskrbite, da pred tem predstavite dovolj vaj za teambuilding in skupinsko dinamiko, da se bodo udeleženci počutili sproščeni drug z drugim in pri fizičnem delu v gledališču.