Demonstracije s hojo so dogodek, na katerem skupina ljudi skupaj hodi ter s tem izraža podporo ali nasprotovanje določeni osebi ali stvari.

Uspešne demonstracije so odvisne od štirih elementov: od natančnosti njenega cilja oziroma sporočila, od števila udeležencev, od vpliva, ki ga pusti vaše sporočilo na predvideni ciljni skupini (tistih, ki ga morajo slišati), ter od tega, da akcija pusti vtis uspeha in občutka, da vaše sporočilo podpirajo opazovalci in mediji.

Najstniki, odrasli (udeleženci demonstracije)
Zakonodajalci, politiki, splošna javnost (ciljna skupina za komunicirano sporočilo)

Poljubno število udeležencev. Vendar pa so najbolj vidne tiste demonstracije, ki se jih udeleži veliko število ljudi.

Zunanje javne površine, na primer ulica ali mestni trg.
Demonstracije lahko organizirate zraven uradnih institucij, javnih uradov, mestne hiše.

Vizualno gradivo, kot so transparenti, plakati in zastave. Stvari za ustvarjanje zvoka: glasbila (npr. bobni, pihala), prenosna avdio in video oprema (po možnosti takšna, ki lahko deluje brez priključitve na električno omrežje), megafon.

Dobra metoda za zagovorništvo za oziroma proti nečemu ali nekomu.
Razvoj organizacijskih veščin in veščin družbenega aktivizma.

1. korak: Vzpostavite organizacijsko ekipo
Okoli sebe (in svoje ideje) morate zbrati somišljenike, ki vam bodo pomagali pri organizaciji demonstracij. Ustvariti morate ekipo in delovati skupaj. K sodelovanju pri akciji lahko povabite tudi katero izmed lokalnih organizacij, ki se ukvarjajo s temami, ki jih želite izpostaviti.

2. korak: Pripravite načrt
Posvetite se osnovnim vprašanjem glede vaših ciljev, ciljnega občinstva in samega dogodka.

Kaj želite doseči? Določite svoj cilj. Običajno gre pri demonstracijah za zagovorništvo (podporo) ali protest. Eden od pogostih zagovorniških ciljev je poziv zakonodajalcem, naj upoštevajo potrebe določene (pogosto zapostavljene) skupine ljudi.

Kdo lahko pripomore k uresničitvi vašega cilja? Določite svojo ciljno skupino. Odločite se, kdo bo naslovnik sporočila demonstracij in kdo se bo udeležil dogodka.

S kakšno aktivnostjo (kdaj in kje jo boste organizirali) lahko naslovnike pripravite do tega, da vam bodo prisluhnili? (Akcija/učinek). Običajno so demonstracije s hojo ena najpogostejših oblik za izražanje protesta ali podpore. Demonstracije organizirajte na kraju, kjer lahko srečate naslovnike oz. ciljno skupino (na primer pred mestno hišo ali ob pisarni poslanca). Ugotoviti morate, ali bo v času, ko nameravate organizirati dogodek, lokacija na voljo ter ali sprejme toliko ljudi, kot naj bi jih sodelovalo. Pozanimajte se, ali za dogodek na tej lokaciji potrebujete dovoljenje.

3. korak: Taktika
Zamisliti si morate jasno strukturo načrtovanih demonstracij. Program dogodka se mora natančno skladati s cilji demonstracij. Izdelajte natančen urnik demonstracij in ga posredujte udeležencem, da bodo ti vedeli, kaj se bo dogajalo in kaj nameravamo narediti.

4. korak: Logistika
Spodaj je naštetih nekaj najpomembnejših vprašanj v zvezi z logistiko demonstracij:
– Morebitna potreba po prenosnem ozvočenju, glasbenih izvajalcih in tehnikih, sanitarijah, zdravstveni oskrbi v nujnih primerih, parkiranju, odstranjevanju smeti, transparentih in zastavah, nadzor množice ipd. ter s tem povezani stroški.
– Čiščenje – kako bo organizirano čiščenje med samim dogodkom in po njem?
– Načrt komunikacije z mediji – kdo bo komuniciral z mediji pred, med in po demonstracijah? Kaj povedati itd.
– Načrti za nadaljnje ukrepanje – kaj je na vrsti po demonstracijah?

Razmisliti morate o morebitnih težavah, ki se lahko pojavijo med dogodkom, in narediti načrt, kaj boste storili, če pride do njih. To lahko vključuje tudi protidemonstracije, zelo malo udeležencev, odsotnost medijev ipd.

Ključnega pomena je, da lokalne pristojne organe obvestite o času in kraju demonstracij. Udeležencem dajte informacije o pravilih demonstracij, na primer glede uporabe nasilja (kar je običajno nesprejemljivo).

Kar zadeva določitev točne časovnice oziroma datuma demonstracij, bi morali uskladiti razpoložljivost udeležencev demonstracij in prisotnost naslovnikov oz. ciljne skupine na istem mestu.

5. korak: Datum in čas demonstracij
Ključnega pomena je, da določite čas, ko bodo demonstracije najučinkovitejše. Najboljše možnosti so npr. sovpadanje s kakšnim drugim dogodkom, ki je povezan s ciljem demonstracij (volitve, javni nastop pomembnega politika ali zvezdnika, demonstracije, ki nasprotujejo vašemu cilju, praznik, povezan z vašim vprašanjem).

6. korak: Pravna vprašanja
Pozanimati se morate o predpisih glede javnih demonstracijah na območju, na katerem jih želite organizirati. Morda boste za izvedbo dogodka potrebovali posebno dovoljenje. Morda boste ugotovili, da so predvidene globe za puščanje neočiščenih smeti, omejitve uporabe zvočnikov in podobno. Ne pozabite, da boste v primeru, da ne spoštovali predpisov, lahko odgovorni za posledice.

7. korak: Promocija
Promocija dogodka je ključnega pomena za udeležbo in za učinek demonstracij. Odločiti se morate, kako boste promovirali svoje demonstracije. To je lahko odvisno od količine časa in denarja, ki ga imate na voljo. Približno morate vedeti, koliko ljudi želite pritegniti. Med načini promocije so lahko izdelava in razdeljevanje letakov in plakatov ter neposredno nagovarjanje (na primer po telefonu in elektronski pošti), pa tudi objave na družbenih omrežjih, plačani oglasi, pošiljanje elektronskih novic, pošiljanje gradiva za medije ipd.

S promocijo dogodka obenem obveščate tudi o temi, ki jo želite izpostaviti na demonstracijah (cilju).

Na dogodek ne pozabite povabiti vseh možnih medijev (televizijo, radio, tiskane medije, blogerje itd.) in jih informirati o pomenu in izvirnosti vašega cilja.

8. korak: Vzpostavite skupnost
V vsaki fazi postopka načrtovanja imejte v mislih, kako boste okoli svojega cilja združili ljudi oz. vzpostavili skupnost. Za tesnejše odnose med vašo ekipo in simpatizerji lahko pred demonstracijami povabite prijatelje in družinske člane ter organizirate zabave.

9. korak: Dogodek naj bo miroljuben
Dobro je, da v izogib nepričakovani škodi v svoji ekipi določite nekaj rediteljev, odgovornih za red in mir. Ti pazijo na morebitna tveganja, ki se lahko pojavijo med dogodkom, in jih poskušajo zmanjšati. K sodelovanju na demonstracijah v vlogi rediteljev lahko povabite tudi člane lokalne policije ali gasilske postaje.

10. korak: Pospravite za sabo
Udeležencem demonstracij predstavite svoja pričakovanja v zvezi s čiščenjem oz. pospravljanjem med in po dogodku. Bodite dober zgled pri pobiranju odpadkov. Če po dogodku za sabo pustite nered, to ne bo dobra zapuščina za vašo ekipo in vaše cilje.

11. korak: Nadaljnje aktivnosti
Po demonstracijah se s svojo ekipo dobite na evalvacijskem sestanku. Pogovorite se o vseh elementih projekta in pogovor posnemite. Zahvalite se ekipi in sodelavcem, da boste lahko po možnosti v prihodnje organizirali še kakšne demonstracije.

Po demonstracijah se morate lotiti še drugih nadaljnjih aktivnosti. To lahko vključuje sodelovanje v naknadnih dogodkih (tiskovna konferenca, srečanje z zakonodajalci). Poskrbite, da bodo mediji v svoja poročila vključili intervjuje s pomembnimi osebnostmi, ki so sodelovale na demonstracijah, naslovniki, predstavniki vaše ekipe.

Dolgoročno gledano je dobro, da spremljate uspešnost demonstracij. Lahko se pogovorite s predstavniki naslovnikov demonstracij, če so predvideni kakšni postopki v zvezi v vašim ciljem. Izdelate in objavite lahko tudi multimedijske vsebine, ki so nastale med dogodkom. Nenazadnje pa lahko na drugih lokacijah in na druge načine organizirate še druge dogodke, namenjene enakemu cilju.

Pustite, naj ekipa dela samostojno. Vodja bi morali biti bolj moderator kot glavni pobudnik dogodka. Pustite udeležencem, da svobodno izražajo svoje politične zahteve, nato pa naj se odločijo, kaj je glavni namen (cilj) demonstracij.

Uspešne demonstracije morda ne bodo takoj prinesle vidnih rezultatov, vendar bodo morda pripomogle k cilju, tako da bodo vzpostavile temelje za prihodnje dogodke.

Srečno!